Meta z večmilijardnim dogovorom o jedrski energiji za napajanje umetne inteligence

Tehnološki velikan Meta je podpisal 20-letni dogovor za nakup električne energije iz jedrske elektrarne Clinton Clean Energy Center v ameriški zvezni državi Illinois. Z dogovorom, ki začne veljati leta 2027, si Meta zagotavlja 1,1 gigavata zanesljive električne energije, s čimer krepi temelje za dolgoročno rast na področju umetne inteligence (AI) in obdelave podatkov.

Potrebe umetne inteligence po energiji dosegajo nove razsežnosti

V zadnjih letih Meta intenzivno vlaga v razvoj lastnih AI-modelov, ki so že integrirani v platformi Facebook in Instagram. Podjetje obenem načrtuje popolno avtomatizacijo oglasnih sistemov do konca leta 2025. Umetna inteligenca pa za svoje delovanje zahteva enormne količine energije – po podatkih Mednarodne agencije za energijo naj bi se poraba elektrike v podatkovnih centrih do leta 2030 več kot podvojila.

S partnerstvom z dobaviteljem Constellation bo Meta pripomogla k ohranitvi enega ključnih energetskih objektov v državi, hkrati pa bo projekt na omrežje dodal dodatnih 30 megavatov kapacitete in ohranil več kot 1.100 delovnih mest.

Jedrska energija kot odgovor na tehnološko prihodnost

Meta poudarja, da je jedrska energija edini vir, ki lahko dolgoročno in stabilno zadovolji potrebe digitalnega okolja. Pri tem ne izkorišča državnih subvencij, kot je program Zero Emission Credit, kar pomeni, da bo elektrarna Clinton po letu 2027 poslovala brez pomoči davkoplačevalcev.

Z vidika trajnosti je to ključno: analiza neodvisne svetovalne hiše Brattle Group je pokazala, da bi zaprtje te elektrarne povzročilo več kot 34 milijonov ton dodatnih emisij CO₂ v naslednjih 20 letih — kar je enakovredno letni uporabi več kot 7 milijonov vozil na fosilna goriva.

Vpliv na lokalno gospodarstvo in širši tehnološki sektor

Poleg okoljskih koristi dogovor predstavlja tudi gospodarski pospešek. Ocenjuje se, da bi prenehanje delovanja elektrarne zmanjšalo bruto domači proizvod Illinoisa za približno 765 milijonov dolarjev letno.

Meta je v zaključni fazi iskanja dodatnih dobaviteljev jedrske energije, da bi dosegla svoj cilj 1–4 gigavata zelene energije, ki bo omogočala nadaljnje širjenje umetne inteligence in ohranjanje trajnostnih standardov.

Zanimivo je, da podobne strateške premike raziskujejo tudi druga podjetja, kot na primer Google, ki v jedrski energiji vidi tudi potencial za prihodnje rešitve v industriji kripto rudarjenja.

Tehnološki premik z jasnim energetskim ciljem

Meta s tem dogovorom dokazuje, da je prihodnost umetne inteligence tesno povezana z obnovljivimi in zanesljivimi viri energije. Jedrska energija v tem kontekstu ni zgolj okoljsko vzdržna izbira, temveč tudi ključna strateška prednost v konkurenčnem svetu tehnološkega napredka. Če se bodo podobno usmerila tudi druga kripto podjetja, bi lahko to predstavljalo pomemben preobrat v načinu delovanja celotnega digitalnega ekosistema.