EU in Kitajska pred napetimi trgovinskimi pogajanji

Evropska unija in Kitajska se v zadnjih mesecih soočata z naraščajočimi trenji zaradi trgovinskih politik in geopolitičnih razhajanj. Ključna točka nesoglasij je kitajska domnevna podpora Rusiji v vojni v Ukrajini, kar sproža resne pomisleke v Bruslju. Voditelji EU, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo, se ta teden odpravljajo v Peking na vrhunska diplomatska srečanja s predsednikom Xi Jinpingom.

Trgovinske ovire in povračilni ukrepi

Evropska komisija je okrepila trgovinsko obrambo z začetkom več kot 25 preiskav v zvezi s sumom dampinških cen in nelojalne konkurence kitajskih izdelkov, med katerimi so tudi električna vozila, medicinska oprema in potrošniške dobrine. Kitajska je kot odziv uvedla protiukrepe, vključno z blokado evropskih medicinskih naprav in uvedbo lastnih trgovinskih preiskav.

Poleg tega Kitajska ostro kritizira sveže sankcije EU, ki so usmerjene proti kitajskim bankam zaradi njihove povezanosti z ruskimi interesnimi skupinami, kar dodatno zaostruje odnose med obema gospodarskima velikanoma.

Diplomatska retorika in pričakovanja

Peking želi pred vrhom ustvariti vtis konstruktivnega partnerstva in večkrat izpostavlja pomen kulturne raznolikosti in multipolarnega sveta. Evropski predstavniki so bolj zadržani in poudarjajo naraščajočo gospodarsko odvisnost Evrope od Kitajske, zlasti pri redkih zemeljskih kovinah in ključnih surovinah.

Strokovnjaki menijo, da so pričakovanja glede konkretnih dogovorov nizka. Po besedah predstavnikov evropskih misij že samo odprt dialog pomeni določen napredek. V ozadju vse bolj odmeva skrb, da Kitajska pri izpeljavi trgovinskih in političnih ukrepov vse pogosteje posnema strategije nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Kaj lahko pričakujemo za prihodnost odnosov EU–Kitajska?

Čeprav se trgovinska izmenjava med državama krepi, politično nezaupanje ostaja visoko. Geopolitične okoliščine, kot je vojna v Ukrajini, ter razlike v strateških interesih bodo še naprej krojile dinamiko teh odnosov.

V kolikor Kitajska ne bo omilila svojih vezi z Rusijo in ne bo naslovila pomislekov glede subvencioniranja industrije, se utegnejo odnosi z Brusljem še dodatno zaplesti. V tem kontekstu ostaja vprašanje, kakšen vpliv bo imela Kitajska na širšo kripto-finančno arhitekturo in ali bo EU vzpostavila bolj samostojno tehnološko ter regulativno pot.

Za evropske vlagatelje in kripto-industrijo je dialog s Kitajsko lahko tudi priložnost – a le, če bosta obe strani pripravljeni iskreno nasloviti obstoječe razlike ter postaviti temelje za bolj uravnoteženo sodelovanje.