Sklenjen trgovinski sporazum med ZDA in EU

Po več kot treh mesecih intenzivnih pogajanj sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump na srečanju v škotskem Turnberryju potrdila sklenitev trgovinskega dogovora, ki vključuje 15-odstotno carino na večino blaga iz EU na ameriški trg. Gre za pomemben premik v transatlantskih gospodarskih odnosih, ki bi lahko dolgoročno vplival tudi na globalno trgovinsko dinamiko.

Carine na avtomobile, farmacijo in tehnologijo

Von der Leyen je pojasnila, da bo enotna 15-odstotna carinska stopnja veljala za večino sektorjev, med drugim tudi za avtomobile, polprevodnike in farmacevtske izdelke. S tem se bo odpravila dozdajšnja razdrobljenost carinskih stopenj, ki so segale od 2,5 % do 27,5 % za posamezne kategorije izdelkov.

Čeprav 15 % pomeni znatno obremenitev za evropske izvoznike, predvsem v avtomobilski industriji, evropska stran dogovor označuje kot kompromis, ki je preprečil še strožje ameriške ukrepe in potencialno trgovinsko vojno.

Energetski paket v višini 750 milijard dolarjev

Ključna komponenta dogovora je zaveza EU, da bo do izteka Trumpovega mandata od ZDA kupila energente v skupni vrednosti 750 milijard dolarjev, kar pomeni približno 250 milijard letno. Naročila vključujejo utekočinjeni zemeljski plin (LNG), nafto in jedrsko gorivo.

Evropska komisija je poudarila, da gre tudi za strateški premik v smeri zmanjševanja odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. S tem korakom naj bi se okrepila energetska varnost Unije, hkrati pa tudi utrdilo zavezništvo z ZDA v spremenjenem geopolitičnem okolju.

Pozitivni politični odzivi, a odprta vprašanja ostajajo

Dogovor so pozdravili številni evropski voditelji. Nemški kancler Friedrich Merz ga je označil kot »ključnega za zaščito nemškega izvoza«, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je poudarila pomen evropske enotnosti v pogajalskem procesu. Dogovor naj bi prinesel več predvidljivosti za podjetja na obeh straneh Atlantika, še posebej v sektorjih, ki so bili v zadnjih letih pod pritiskom protekcionističnih politik.

Medtem pa so nekateri strokovnjaki opozorili, da dogovor ne naslavlja nekaterih sodobnih gospodarskih izzivov, kot so digitalna trgovina, regulacija umetne inteligence in obdavčitev kripto sredstev, ki vse bolj postajajo del mednarodnih ekonomskih pogajanj.

Strateški premik, ne končna rešitev

Trgovinski dogovor med ZDA in EU predstavlja korak k stabilizaciji odnosov po letih trgovinskih napetosti, a ne pomeni končne rešitve vseh odprtih vprašanj. Čeprav določa novo strukturo tarif in spodbuja strateške nakupe, ostajajo odprta poglavja, kot so digitalni proizvodi, regulacija čezmejnih podatkov in vključenost kripto ekosistemov v prihodnje gospodarske okvire.

Dogovor bo moral biti potrjen še s strani članic EU, kar pomeni, da se bodo ključni elementi še usklajevali – predvsem glede natančnega obsega kmetijskih in strateških izdelkov, ki bodo deležni posebne obravnave. V negotovih časih pa dogovor zagotovo prinaša pomembno politično in gospodarsko sporočilo: sodelovanje je še vedno mogoče – tudi med največjima svetovnima gospodarstvoma.