Digitalni Evro: Vpliv na sedanji finančni sistem

Pojav digitalnih kriptovalut, kot je Bitcoin, leta 2008, je spremenil pogled na svetovne finančne sisteme. Osnovna tehnologija, znana kot distribuirana knjiga transakcij (DLT), je prisilila centralne banke po svetu, da začnejo razmišljati o uvedbi digitalnih valut, imenovanih centralne banke digitalne valute (CBDC). Ena izmed pionirskih institucij, ki je začela raziskovati možnosti tega trenda, je bila Bank of England, ki je leta 2014 začela obravnavati možnost uvedbe svojega CBDC.

V zadnjem desetletju je koncept digitalnih valut postajal vedno bolj aktualen. Leta 2019 je Meta (prej Facebook) napovedala razvoj globalnega kripto sredstva, ki temelji na tehnologiji DLT, podprt z več fiat valutami in državnim dolgom. Pobuda, ki je sprva nosila ime Libra, kasneje pa je bila preimenovana v Diem, je naletela na močne nasprotnike mednarodnih regulatorjev in centralnih bank, saj so se ti bali vpliva velikih tehnoloških podjetij na monetarno suverenost.

Zaradi teh skrbi so centralne banke začele razvijati CBDC, da bi zaščitile svojo vlogo v denarnem sistemu. Digitalni evro je eden od projektov, ki temelji na blokovni verigi, katerega cilj je uporabnikom v Evropski uniji omogočiti dostop do preproste, varne in splošno sprejete digitalne valute v digitalni dobi.

Tehnološka podlaga za CBDC: Blockchain in DLT

Digitalni evro temelji na tehnologiji blokovne verige, kar omogoča večjo varnost in transparentnost pri transakcijah. Distribuirana knjiga transakcij omogoča, da se podatki o transakcijah shranijo na več računalnikih hkrati, kar povečuje odpornost na manipulacije in hekerske napade. Tako bi bil sistem digitalnega eura bolj odporen na napade, kot pa obstoječi centralizirani finančni sistemi.

Kaj je digitalni Evro?

Digitalni evro bi bil digitalna različica trenutne evro valute, ki bi jo izdajale Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke. Zasnovan je tako, da ne bi nadomestil gotovine, temveč bi deloval vzporedno z njo. Uporabnikom bi omogočal varna in enostavna plačila ter bi se uporabljal v vseh plačilnih sistemih, kjer so trenutno sprejeta plačila v gotovini. S tem bi digitalni evro prispeval k ohranjanju finančne stabilnosti, hkrati pa bi omogočil prehod na digitalne oblike plačevanja.

Napredek pri uvajanju: Faze preiskave in razvoja

Projekt digitalnega eura se je začel oktobra 2021, ko je ECB začela dvoletno preiskavo, katere cilj je bil raziskati možnosti uporabe digitalnega eura. V tej fazi so bila izvedena številna poročila, ki so osvetlila napredek pri preučevanju vplivov digitalnega eura na gospodarstvo, družbo in obstoječi finančni sistem. Ta poročila so obravnavala različne aspekte, kot so varnost transakcij, zasebnost uporabnikov, ter način distribucije digitalnega eura.

Evropski svet je oktobra 2023 odobril prehod v pripravljalno fazo, kjer so se začeli načrtovati tehnični in operativni vidiki izvajanja sistema, vključno z izbiro razvojnih ponudnikov in testiranjem funkcionalnosti. Ta faza je ključna za določitev končne zasnove in prilagoditev digitalnega eura potrebam uporabnikov.

Prednosti digitalnega Eura

• Kripto-inspirirana programabilnost

Ena izmed glavnih prednosti digitalnega eura je programabilnost, ki temelji na uporabi pametnih pogodb. Te omogočajo avtomatizacijo transakcij in mikropplačil, predvsem v sistemih, kot so internet stvari (IoT), kjer naprave lahko opravljajo transakcije brez človekovega posredovanja. To vključuje transakcije, kot so plačila za storitve, ki jih opravljajo stroji, avtomobili ali senzorji, vse v obliki digitalnih evrov.

• Odpornost na manipulacijo in visoka varnost

Digitalni evro, ki temelji na DLT, bo omogočal odpornost proti manipulacijam, saj bodo vsi podatki o transakcijah shranjeni na več računalnikih hkrati. Ta decentralizacija povečuje varnost in zmanjša tveganje za hekerske napade. V nasprotju s tradicionalnimi bančnimi sistemi, kjer se podatki pogosto shranjujejo centralno, digitalni evro z decentraliziranim shranjevanjem zagotavlja večjo odpornost na napade.

• Povečanje učinkovitosti pačilnih sistemov

Uporaba tehnologije DLT v plačilnih sistemih omogoča poenostavitev postopkov. To bi močno zmanjšalo potrebo po posrednikih, kot so klirinške hiše, kar bi zmanjšalo stroške transakcij in povečalo hitrost obdelave. Čezmejna plačila bi postala veliko učinkovitejša, saj bi transakcije potekale hitreje, brez nepotrebnih zamud in stroškov, ki so običajni v trenutnem sistemu.

Tveganja digitalnega Eura

• Kibernetska varnost in zaščita podatkov

Ena največjih skrbi pri uvedbi digitalnega eura je kibernetska varnost. Ker gre za digitalni denar, je ta ranljiv za kibernetske napade, vdore v sisteme in druge grožnje. Zagotoviti varnost uporabniških podatkov, kot tudi zaščito pred nepooblaščenim dostopom in zlorabami, je ključnega pomena.

• Finančna stabilnost in sistemska tveganja

S široko sprejetostjo digitalnega eura bi lahko prišlo do sprememb v delovanju bančnih sistemov, kar bi privedlo do manj stabilnega financiranja in zmanjšanja dobičkonosnosti bank. To bi lahko vplivalo na obseg posojil, kar bi omejilo dostopnost kapitala za podjetja in posameznike.

• Zasebnost in nadzor

Zasebnost je še en ključni izziv pri uvajanju digitalnega eura. Ker bi bil digitalni evro obvladovan s strani centralnih bank, se pojavljajo pomisleki glede možnosti nadzora uporabniških transakcij. Čeprav bi centralne banke zagotovile, da bi se uporabljali strogi okviri za zaščito podatkov, bi bila zaščita zasebnosti še vedno ključna za ohranjanje zaupanja uporabnikov v sistem.

Kako bo digitalni Evro vplival na sedanji finančni sistem?

• Spremembe v finančnem posredništvu

Digitalni evro bo verjetno vplival na tradicionalno bančno posredništvo, saj bo omogočil neposredne transakcije med uporabniki in centralnimi bankami, kar bo zmanjšalo potrebo po poslovnih bankah kot posrednikih. To bi lahko vplivalo na njihove prihodke in zmanjšalo vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju likvidnosti in dodeljevanju kapitala.

• Vpliv na krize in stabilnost

V primeru finančnih kriz bi digitalni evro omogočil neposreden dostop do likvidnih sredstev, vendar bi lahko povzročil tudi “digitalni tek” na centralne banke, kjer bi množica varčevalcev začela dvigovati sredstva, kar bi še povečalo nestanovitnost finančnih trgov.

• Mednarodni denarni sistem

Če bi bil digitalni evro dostopen tudi nerezidentom, bi se lahko začel uporabljati kot varno sredstvo za čezmejne transakcije, kar bi zmanjšalo stroške in povečalo učinkovitost pri plačilih. Vendar pa bi lahko povečana uporaba digitalnega eura povzročila večje šoke na mednarodnih finančnih trgih.

Prihodnost digitalnega Eura v Evropi

Digitalni evro bi bil najverjetneje pomemben del evropskega finančnega sistema, saj bi nudil številne prednosti, kot so večja varnost, nižji stroški transakcij in povečana učinkovitost. Vendar pa bi morali biti vsi vidiki, kot so zaščita zasebnosti, kibernetska varnost in vpliv na obstoječe finančne institucije, skrbno preučeni, da bi zagotovili stabilnost in zaščito uporabnikov.

Digitalni evro je lahko preoblikovalec finančnega sistema, ki bo v prihodnosti zagotovil večjo finančno vključenost in spodbudil digitalizacijo gospodarstva. Vendar pa bo prehod na ta novi sistem zahteven in bo zahteval natančno načrtovanje in testiranje.