Digitalni juan: Vzpon kitajske digitalne valute centralne banke (CBDC)

Uvod v digitalni juan in njegov pomen

Digitalni juan, imenovan tudi e-CNY ali digitalni renminbi, predstavlja uradno digitalno obliko nacionalne valute Ljudske republike Kitajske. Gre za tako imenovano centralnobančno digitalno valuto (CBDC), ki jo je izdala Ljudska banka Kitajske (PBoC), da bi posodobila nacionalno plačilno infrastrukturo ter spodbujala gospodarski razvoj in finančno dostopnost.

Cilji digitalizacije denarnega sistema

PBoC si prizadeva s pomočjo digitalnega juana:

• izboljšati učinkovitost maloprodajnih plačilnih sistemov,
• zagotoviti enakopraven dostop do finančnih storitev,
• zmanjšati sistemska tveganja,
• razviti zmogljivosti za kripto prihodnost,
• pospešiti čezmejna plačila ob spoštovanju monetarne suverenosti držav.

Od začetka testiranj do sredine leta 2023 je bila skupna vrednost transakcij v digitalnih juanih že več kot 1,8 bilijona juanov, kar pomeni izjemno rast v primerjavi z začetnimi fazami testiranja.

Kronološki razvoj digitalnega juana

• Zasnove in raziskovalna faza (2014–2016)

Prve zamisli o digitalnem denarju so se pojavile leta 2014, ko je PBoC prepoznala potrebo po digitalizaciji gotovine. Leta 2016 je bila ustanovljena specializirana enota, zadolžena za raziskave, modeliranje in teoretično zasnovo stabilne in varne digitalne valute.

• Pilotni projekti in testiranja (2017–2019)

V obdobju 2017–2019 se je projekt razširil z omejenimi testiranji v izbranih urbanih okoljih. Glavni poudarek je bil na pravni skladnosti, tehnični zanesljivosti in vplivu na monetarni sistem.

• Geografska širitev pilotov (2020–2021)

Pilotni programi so se razširili na mesta, kot so Shenzhen, Suzhou in Chengdu. V okviru promocijskih akcij so prebivalci prejeli digitalne juane prek loterij in jih uporabili v partnerskih trgovinah.

• Globalna integracija in tehnološki razvoj (2022–danes)

Z letom 2022 se je digitalni juan začel vključevati v mednarodni finančni sistem, pri čemer je PBoC začela sodelovati z globalnimi institucijami za razvoj čezmejnih plačil in raziskovanje možnosti za implementacijo pametnih pogodb (smart contracts).

Tehnični pregled delovanja digitalnega juana

• Arhitektura sistema

Digitalni juan je opredeljen kot obveznost centralne banke in spada v denarno agregatno kategorijo M0, kar pomeni, da predstavlja digitalni ekvivalent fizičnega gotovinskega obtoka. Sistem omogoča:

• anonimnost za uporabnika (do določene ravni),
• sledljivost za regulatorne organe,
• ničelno obrestno mero in neposredno centralnobančno podporo.

• Dvotirni operativni model

• Prva raven

Na najvišji ravni je izdajatelj Ljudska banka Kitajske, ki nadzira izdajo in zagotavlja monetarno stabilnost.

• Druga raven

Tu delujejo velike državne in spletne banke (WeBank, MYBank), ki upravljajo uporabniške denarnice, izvajajo verifikacijo identitete (KYC) in skrbijo za podporo strankam.

• Vloga Tier-2.5 akterjev

Institucije brez pravice menjave juana ponujajo dodatne storitve uporabnikom, a niso odgovorne za izdajo ali konverzijo valute.

Dostop in uporaba digitalnega juana

• Pridobitev denarnice

Uporabniki lahko do digitalnega juana dostopajo preko:

• aplikacije e-CNY (dostopna v določenih mestih na Kitajskem),
• mobilnih aplikacij partnerskih bank.

Za tujce, ki bivajo na Kitajskem, so na voljo poenostavljeni postopki registracije, ki vključujejo verifikacijo s telefonsko številko.

• Načini transakcij

Podprti so različni plačilni kanali:

• NFC (dotik telefona),
• QR kode trgovcev,
• spletne integracije z Alipay, WeChat Pay in drugimi.

Različni tipi digitalnih denarnic

• KYC nivoji in funkcionalnosti

Digitalne denarnice so razdeljene glede na stopnjo preverjanja identitete:

• 4. stopnja: anonimna, zgolj s telefonsko številko, z omejitvami do 2.000 juanov na transakcijo,
• 1. stopnja: polna identifikacija, višje meje in možnost povezave z bančnim računom.

• Funkcionalnost poddenarnic

Možnost ločevanja denarnic omogoča večjo zasebnost – poddenarnice se lahko uporabljajo za transakcije na e-trgovskih platformah, ne da bi razkrile osebne podatke.

Primerjava z obstoječimi plačilnimi sistemi

Digitalni juan se razlikuje od zasebnih aplikacij, kot sta Alipay in WeChat Pay, v naslednjih ključnih točkah:

• Izdaja s strani države,
• Enakovrednost fizični valuti (fiat),
• Polna monetarna avtoriteta centralne banke,
• Večji nadzor in regulativna preglednost.

• Varstvo podatkov in sledenje

Digitalni juan ponuja »nadzorovano anonimnost«, kar pomeni, da uporabnik uživa določeno raven zasebnosti, a so transakcije sledljive za zakonodajne in varnostne organe.

Digitalni juan proti WeCaht Pay in Alipay

Globalni izzivi in prihodnost digitalnega juana

• Pomisleki glede zasebnosti

Zaradi centralizirane narave sistema in zgodovine nadzora na Kitajskem obstajajo pomisleki glede varnosti uporabniških podatkov.

• Geopolitične in regulatorne ovire

Digitalni juan se sooča z omejitvami pri globalni rasti, saj številne države še niso pripravljene vključiti kitajskega CBDC-ja v svoje finančne sisteme.

• Tehnološka interoperabilnost

Integracija z mednarodnimi sistemi (npr. SWIFT, SEPA) zahteva usklajevanje standardov in sodelovanje z globalnimi regulatorji ter tehnološkimi akterji.

Strateški pomen digitalnega juana za prihodnost globalnih financ

Digitalni juan pomeni preboj v svetu digitalnih valut, saj gre za prvi resni centralnobančni projekt te vrste v tako velikem gospodarstvu. S svojo arhitekturo in podporo države ima potencial, da preoblikuje domače in mednarodne plačilne tokove ter postane ključen akter v prihodnosti digitalnih financ. V kontekstu širše kripto ekonomije lahko služi kot most med tradicionalnim denarjem in novo digitalno realnostjo.