Geopolitična napetost pritiska na trge: Bitcoin pade, inflacija v ZDA bi lahko poleti poskočila

V nedeljo je Bitcoin zdrsnil pod psihološko mejo 100.000 ameriških dolarjev, kar predstavlja najnižjo vrednost te kripto valute od 8. maja letos. Padec je posledica stopnjevajoče se negotovosti na globalnih trgih, predvsem zaradi geopolitičnih napetosti med Iranom in Zahodom, ki ogrožajo ključne energetske poti v Perzijskem zalivu.

Hormuška ožina ogroža globalno dobavo nafte in povzroča tržne nemire

Hormuška ožina, ki povezuje Perzijski zaliv z Arabskim morjem in skozi katero poteka približno 20 % svetovne oskrbe z nafto, je znova v središču pozornosti. Po ameriških napadih na iranske cilje se je več deset tankerjev začelo umikati iz regije, kar je povzročilo strahove pred pretrganjem oskrbovalnih verig in sunkovitimi skoki cen nafte.

JP Morgan je v svoji analizi opozoril, da bi lahko v primeru blokade cene nafte poskočile na 120–130 USD za sodček. To bi inflacijo v ZDA pognalo proti 5 %, kar bi bilo najvišje po marcu 2023 in bi lahko znova sprožilo strožjo monetarno politiko ameriške centralne banke.

Širši vpliv na trge

• Kriptovalute čutijo pritisk

Padcu Bitcoina so sledile tudi druge digitalne valute. XRP je zdrsnil za več kot 6 %, Ethereum in Solana pa sta se vrnila na vrednosti iz začetka maja. Ti padci odražajo splošno zmanjšanje apetita po tveganju – značilnost, ki v kriznih obdobjih pogosto spremlja kripto trg.

• Delniški trgi: ladjarji rastejo, prevozniki padajo

Geopolitični pretresi so vplivali tudi na sektor delnic. Ladijska podjetja, kot sta Teekay in Frontline, so zabeležila rast tečajev zaradi povečane pomorske aktivnosti, medtem ko so delnice letalskih družb oslabela zaradi višjih cen goriva. Tudi trgovci, kot je Walmart, bi lahko podražili izdelke, saj se pričakuje rast logističnih stroškov.

Inflacijski pritiski: ZDA v poletno obdobje z višjimi cenami

Analitiki banke ING opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen konflikt med Iranom in Izraelom do konca poletja pognal letno stopnjo inflacije v ZDA do 4 %. Zaradi povečane negotovosti bi vlagatelji lahko poiskali zaščitne naložbe, vključno s surovinami, zlatom in digitalnimi sredstvi.

Centralne banke trenutno še ne prilagajajo svoje politike digitalnim valutam, vendar pa se zanimanje institucionalnih vlagateljev za varne alternative vse bolj povečuje.

Kaj pričakovati naprej?

V prihodnjih dneh bodo trgi usmerjeni predvsem v spremljanje razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu in potencialnih ukrepov centralnih bank. Ključna vprašanja ostajajo: bo prišlo do blokade Hormuške ožine, kako bodo cene energentov vplivale na inflacijo in ali bodo vlagatelji okrepili zanimanje za alternativne naložbe?

Poletje 2025 bi se lahko razvilo v ključno prelomnico, kjer se bodo ponovno preizkušala ravnotežja med geopolitičnimi tveganji, makroekonomskimi politikami in dolgoročno strategijo vlagateljev v digitalna ter tradicionalna sredstva.