Kripto regulacije v Sloveniji

Slovenija, majhna, a visoko razvita evropska država s približno 2,1 milijona prebivalcev, se ponaša z bogato industrijsko zgodovino, ki je pomembno prispevala k njeni trdni in vzdržni gospodarski rasti. Kot najbolj gospodarsko razvita slovanska država je Slovenija po prevzemu evra leta 2007 vztrajno napredovala. Odprtost za inovacije je ključni motor uspeha v domači industriji, zato postaja privlačna destinacija za kripto navdušence. Mnogi verjamejo, da bi lahko Slovenija postala močno fintech-središče Evrope. Toda ali trenutni regulativni okvir za kriptovalute res podpira takšne ambicije?

Raziskali bomo slovenske kriptoregulative in preverili, ali lahko državo popeljejo v ospredje svetovne kriptoscene. Moje pričakovanje je pozitivno. Kakšno pa je vaše? Preden odgovorimo, se poglobimo.

1. Pregled kriptoregulative v Sloveniji

Slovenija slovi po svojem prodorno inovacijskem pristopu in spodbudnem okolju za tehnologije, kot sta blockchain in kriptovalute. Zakon o plačilnih storitvah in sistemih kriptovalute uvršča med virtualna sredstva in ne med finančne ali denarne instrumente.

Nadzor nad področjem je decentraliziran. Različni organi skrbijo za posamezne segmente ekosistema: Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev nadzirata transakcije in zagotavljata skladnost z zakonodajo, zlasti s predpisi o preprečevanju pranja denarja (AML) in financiranja terorizma. ZPPDFT-2 v slovensko pravo prenaša 5. direktivo EU o preprečevanju pranja denarja (5MLD) in sledi najnovejšim priporočilom FATF. Vsi ponudniki storitev z virtualnimi valutami se morajo registrirati pri Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.

2. Kaj je novega?

V zadnjem letu se je zgodilo več odmevnih dogodkov:

• 25. julija 2024 je Slovenija izdala 30-milijonsko suvereno digitalno obveznico na verigi (prvo takšno v EU) z 3,65-odstotnim donosom in zapadlostjo 25. novembra 2024.
• 1. julija 2024 je NiceHash najavil prvo slovensko bitcoin konferenco NiceHashX, ki bo 8.–9. novembra v Mariboru (glej ⟶ @NiceHash_X).

3. Davčni okvir

Finančna uprava RS (FURS) določa jasna pravila:

• Fizične osebe
  
  • Dohodek iz dela ali stalne dejavnosti v kriptovalutah: obdavčen z dohodnino.
  • Kapitalski dobički iz trgovanja ali nihanja tečajev: neobdavčeni.
• Pravne osebe
  
  • Kapitalski dobički: 19 % davka od dohodkov pravnih oseb.
  • DDV: splošna stopnja 22 %; transakcije, kjer kripto služi kot plačilno sredstvo, so oproščene.
  • Družbe ne smejo sprejemati plačil izključno v kripto. Žetoni iz ICO-jev morajo slediti računovodskim standardom in ZDDPO-2.

4. Rudarjenje

Rudarjenje ni omejeno, a se dohodek iz rudarjenja šteje za poslovni dohodek in je obdavčen po splošnih pravilih (za fizične in pravne osebe).

5. Časovnica razvoja regulative

• 2023 – EU sprejme uredbo MiCA, ki za celotno EU postavlja enotna pravila za kripto-sredstva in storitvene ponudnike.
• 2017 – FURS izda podrobnejša davčna navodila glede kriptovalut.
• 2013 – FURS prvič pojasni, da se dohodek iz transakcij s kriptovalutami obdavči.

Zaključek

Slovenski pristop je zgledno uravnotežen: spodbuja inovacije, obenem pa varuje pravice uporabnikov in preprečuje zlorabe. Nedavni koraki, kot je izdaja digitalne državne obveznice, dokazujejo zavezanost k nenehnemu izboljševanju regulativnega okolja. Slovenija tako postavlja pozitiven precedens za države, ki še iščejo optimalno pot po hitro razvijajoči se kriptokrajini.