Evropski trg kriptovalut je leta 2025 doživel izrazite premike. Geopolitične napetosti, negotovost na finančnih trgih in politične izjave iz Združenih držav Amerike so povzročile kratkoročne padce vrednosti digitalnih sredstev. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da zanimanje za kriptovalute upada. Vendar dolgoročni trendi kažejo drugačno sliko.

Kljub visoki volatilnosti lastništvo kriptovalut v Evropi dolgoročno vztrajno narašča, kar kaže na globlji strukturni premik v razumevanju denarja, naložb in tehnologije. Podatki Evropske centralne banke ter industrijskih poročil potrjujejo, da se kriptosredstva vse bolj uveljavljajo kot del evropske finančne realnosti.

Evropa dosega višjo kripto pismenost

Več kot 90 % odraslih prebivalcev največjih evropskih gospodarstev danes pozna kriptovalute ali vsaj osnovni koncept digitalnih sredstev. To kaže na visoko raven ozaveščenosti, ki je ključen pogoj za dolgoročno sprejemanje novih finančnih tehnologij.

Po podatkih ECB je leta 2024 približno 9 % odraslih prebivalcev evroobmočja dejansko imelo kriptosredstva. Čeprav se ta delež na prvi pogled ne zdi visok, je rast v primerjavi z letom 2022 skoraj dvakratna. Še pomembneje pa je, da se razlike med državami postopno zmanjšujejo, kar kaže na poenotenje evropskega trga digitalnih sredstev.

Slovenija v evropskem vrhu po lastništvu

Med državami evroobmočja izrazito izstopa Slovenija. Delež odraslih prebivalcev, ki imajo v lasti kriptosredstva, je dosegel približno 15 %, s čimer se Slovenija uvršča v sam vrh evropske lestvice, pred večjimi in gospodarsko močnejšimi državami.

Povezano: Primerjava kripto trgov v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški

Za Slovenijo sledijo Grčija, Irska, Hrvaška, Ciper, Litva in Avstrija. Na drugi strani spektra sta Nemčija in Nizozemska, kjer je stopnja lastništva nižja, vendar tam izstopa drug trend: zelo visok delež vlagateljev, ki kriptovalute uporabljajo izključno kot dolgoročno naložbo.

Lastništvo se razlikuje po državah

Razlike v lastništvu kriptovalut po Evropi niso naključne. Gre za kombinacijo več dejavnikov, med katerimi izstopajo stopnja digitalizacije, odnos do tveganja in dostopnost alternativnih naložbenih možnosti.

V državah, kjer so prebivalci bolj vajeni digitalnih rešitev, spletnega bančništva in sodobnih finančnih storitev, je sprejemanje kriptovalut praviloma hitrejše. Pomembno vlogo imajo tudi demografske značilnosti, saj mlajši in tehnološko bolj pismeni posamezniki pogosteje vstopajo na trg digitalnih sredstev.

Pomemben dejavnik je tudi lokalno gospodarsko okolje. V državah, kjer so tradicionalne naložbe manj donosne ali težje dostopne, kriptovalute pogosto predstavljajo alternativo za ohranjanje ali povečevanje vrednosti premoženja.

Lastništvo se je v dveh letih skoraj podvojilo

Med letoma 2022 in 2024 se je delež lastnikov kriptosredstev v evroobmočju povečal s 4 na 9 %. Največjo rast so zabeležile države, kot sta Grčija in Litva, kjer se je delež povečal za več kot 10 odstotnih točk.

Pomembno je poudariti, da rast ni omejena le na manjše države. Tudi v večjih evropskih gospodarstvih zanimanje za kriptovalute narašča, kar kaže, da so pretekla obdobja izrazitih padcev cen za večino uporabnikov postala del pričakovane dinamike in ne več razlog za umik s trga.

Kriptovalute predvsem kot naložba

Evropski uporabniki kriptovalut jih še vedno dojemajo predvsem kot naložbeni instrument. Približno 64 % lastnikov navaja, da jih uporablja predvsem za vlaganje, medtem ko jih le 16 % uporablja za plačila. Preostali uporabniki kombinirajo oba namena.

Zanimivo je, da imata Nemčija in Nizozemska med najnižjimi stopnjami lastništva, a hkrati najvišji delež vlagateljev, ki kriptovalute uporabljajo izključno kot investicijo. Francija pa izstopa z nadpovprečno uporabo kriptovalut za plačila, čeprav tudi tam še vedno prevladuje naložbeni vidik.

Regulacija MiCA kot ključni regulativni prelom

Eden najpomembnejših dejavnikov za rast zaupanja v Evropi je uvedba regulativnega okvira MiCA (Markets in Crypto-Assets). Ta prinaša enotna pravila za celotno Evropsko unijo ter zapolnjuje regulativne nejasnosti, ki so v preteklosti odvračale številne vlagatelje in podjetja.

MiCA jasno sporoča, da Evropska unija kripto sektor ne obravnava več kot začasen pojav, temveč kot sestavni del finančnega sistema. To je še posebej pomembno za stabilne kovance, zlasti tiste, vezane na evro, ki bi lahko v prihodnosti igrali pomembnejšo vlogo pri digitalnih plačilih.

Plačilna vloga kriptovalut ostaja omejena

Kljub tehnološkim prednostim večina evropskih potrošnikov kriptovalut še ne uporablja za vsakodnevne transakcije. Razlogi so predvsem praktične narave, saj so kartice, bančna nakazila in gotovina še vedno hitrejši, širše sprejeti in regulativno bolj jasno urejeni.

Prehod k širši uporabi bo odvisen od dveh ključnih dejavnikov. Prvi je uspešna integracija reguliranih stabilnih kovancev v obstoječe plačilne sisteme, ki bi lahko zmanjšala cenovna nihanja in povečala zaupanje uporabnikov. Drugi pa izboljšanje uporabniške izkušnje, ki bo morala postati primerljiva s preprostostjo in zanesljivostjo tradicionalnih plačilnih metod.