Davek na kriptovalute: kripto dobički pod drobnogledom FURS-a

Zdaj je uradno: od 1. januarja 2026 bo vsaka prodaja, menjava ali uporaba kriptovalut v Sloveniji obdavčena s 25-odstotnim davkom na dobiček. To pomeni, da bo vsak vaš uspešen bull run nekoliko krajši, saj bo četrtina vašega zaslužka elegantno zdrsnila v državni proračun. Vlada se pri tem sklicuje na načelo pravičnosti, usklajenost z mednarodnimi standardi in tehnološko nevtralnost kot osnovno vodilo, kriptoskupnost pa razume to predvsem kot mehki reset decentraliziranih idealov.

Finančni minister Boštjančič je novico predstavil samozavestno: S tem ukrepom naj bi država sledila finančnim trendom, zmanjšala negotovost in prispevala k poenotenju davčne politike. A ali je ta enotnost v resnici pot k stabilnosti – ali zgolj nova oblika regulacijske kače, ki grize inovacijo?

25-odstotna obdavčitev kriptovalut v praksi: koga in kako bo prizadela?

Slovenski Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev uvaja proporcionalno davčno stopnjo 25 % na dobiček, ki ga fizične osebe ustvarijo z odsvojitvijo kriptovalut. V praksi to pomeni, da bo obdavčen vsak dobiček, ustvarjen z menjavo kriptovalute za evre, uporabo kripta za plačilo blaga ali storitve ali prenosom na drugo osebo ali pravni subjekt. Menjava kripta za drugo kriptovaluto pa ne bo obdavčena, kar pomeni izjemo za tiste, ki pogosto preklapljajo med različnimi kovanci ali žetoni.

Zavezanci bodo morali voditi natančno evidenco vseh pridobitev in odsvojitev kriptovalut. Če bo vrednost prejetih sredstev presegla 1.000 €, bodo morali to sporočiti davčnemu organu. 1. januarja 2026, pri čemer bodo spremembe vrednosti pred tem datumom izvzete iz obdavčitve. To pomeni, da bo kripto, kupljen pred tem datumom, štel kot začetna točka za izračun prihodnjega davka.

Vpliv zakona na različne uporabnike

Podjetniki: inovacija zavezana na fiskalno verigo

Podjetja, ki sprejemajo kriptovalute kot obliko plačila, bodo morala ob vsakem prejemu sredstev, katerih vrednost presega 1.000 €, voditi evidenco o transakciji, izračunati morebitni dobiček glede na nabavno vrednost in poročati finančni upravi. Pri tem opozarjajo Blockchain Alliance Europe, Bitcoin društvo Slovenije in Klub slovenskih podjetnikov, da zakon ignorira posebnosti poslovnih modelov, ki temeljijo na kriptosredstvih, in da takšna ureditev duši inovacije in zavira domače investicije v tehnološki razvoj.

Dolgoročni vlagatelji: HODL ni več davčno sveti gral

Strategija dolgoročnega hranjenja kripta bo po uveljavitvi zakona izgubila pomemben davčni privilegij. Čeprav se vrednostni skoki pred 1. januarjem 2026 ne bodo obdavčevali, bo vsak unovčen dobiček po tem datumu predmet 25-odstotne obdavčitve – ne glede na to, kako dolgo je bil kovanec ali žeton v vaši denarnici. To pomeni, da bo tudi desetletje stari HODL, ob prodaji, sprožil davčno obveznost, kar bo nekatere vlagatelje morda prisililo k reorganizaciji portfelja in skrbnemu spremljanju vsakega gibanja vrednosti.

Vsakdanji uporabniki: kripto kava z okusom birokracije

Če boste kriptovaluto uporabili za nakup letalske karte, večerje ali pa za darilo, ki presega 1.000 €, bo to davčno relevantna transakcija. To pomeni, da bo moral vsak uporabnik evidentirati datum in vrednost nakupa, ter pri tem oceniti razliko med nabavno in prodajno ceno, da bi izračunal potencialni dobiček, ki ga mora prijaviti. V praksi to pomeni, da bo vsakdanja uporaba kriptovalut postala kompleksna in upravno obremenjujoča, kar bo številne odvračalo od uporabe BTC kot vsakdanjega plačilnega sredstva.

Izračun davka na dobiček od kriptovalut po novem zakonu

Prodaja ETH z dobičkom 10.000 € po 1. 1. 2026 pomeni, da bo obdavčitev znašala 2.500 €, kar zniža končni izkupiček na 7.500 €. To ponazarja, kako bistveno lahko davek vpliva na končni dobiček posameznika – še posebej, če gre za večje naložbe ali prodajo v obdobju bikovskega trenda.

Mednarodna primerjava: kako se Slovenija uvršča?

Čeprav minister Boštjančič poudarja, da s to davčno zakonodajo sledimo mednarodnim smernicam, podrobnejša primerjava kaže nekoliko drugačno sliko. V Nemčiji na primer dobiček iz kripta po enem letu hranjenja ni obdavčen, medtem ko je v Avstriji obdavčitev nekoliko višja (27,5 %), vendar z razlikovanjem med kratko- in dolgoročnim imetništvom. V Estoniji se davek obračuna šele ob pretvorbi v fiat, kar pušča več prostora za operativno fleksibilnost. Slovenija pa se z enotno 25-odstotno stopnjo brez olajšav uvršča med bolj stroge davčne ureditve v EU.

Prihodnost slovenskega kripto trga pod davčno lučjo

Zakon prinaša določeno jasnost, vendar tudi precejšnjo upravno in finančno obremenitev za posameznike, podjetnike in vsakodnevne uporabnike. Tisti, ki so gradili na ideji decentralizirane ekonomije brez centralnih posrednikov, se bodo morali zdaj soočiti z novo realnostjo, kjer ni več prostora za anonimne dobičke brez fiskalnih posledic. Za mnoge bo to pomenilo več knjigovodstva, natančnejše načrtovanje investicij in prilagoditev strategij, da bodo ostale skladne z zakonodajo. Ali bo novi zakon res zagotovil večjo pravno varnost ali zgolj prestavil kripto ekosistem še globlje v sivo cono? V komentarjih nas zanima vaše mnenje.

V kontekstu evropske regulacije je smiselno upoštevati še vidik MiCA uredbe, o kateri smo pisali v članku Ali bo MiCA uredba vplivala na ceno Bitcoina?

Uredništvo Kriptomagazin

Pravno obvestilo: Informacije na spletnem mestu Kriptomagazin.si so zgolj informativne narave in se jih ne sme obravnavati kot finančni nasvet, naložbeni nasvet ali kakršna koli oblika odobritve. Ne priporočamo nakupa, prodaje ali posredovanja katere koli kriptovalute. Uporabniki bi morali opraviti lastno raziskavo in poiskati nasvet finančnih strokovnjakov, preden sprejmejo kakršne koli naložbene odločitve.