NSi proti 25 % obdavčitvi kriptosredstev predlagala 5 % davek ob izplačilu sredstev

Razprava o obdavčitvi digitalnih sredstev v Sloveniji je v zadnjih mesecih pokazala dve povsem različni usmeritvi. Nova Slovenija (NSi) je maja 2025 v parlament vložila predlog zakona, ki je predvideval enotno 5% obdavčitev ob unovčenju kriptosredstev. Zneski do deset tisoč evrov letno bi bili oproščeni davka, kar bi pomenilo olajšanje predvsem za manjše vlagatelje. Vlada pa se je odločila za drugačno rešitev in sprejela zakon, ki določa 25 % obdavčitev dobička iz prodaje kriptosredstev. Novi model zahteva tudi natančno vodenje evidenc vseh nakupov in prodaj.

Argumenti NSi

NSi je svoj predlog predstavila kot enostavnejši in preglednejši sistem. Poslanec Jernej Vrtovec je poudaril, da bi enotna 5% davčna stopnja zmanjšala administrativne zahteve in vlagateljem olajšala razumevanje njihovih obveznosti. Davčni strokovnjak Ivan Simič pa je dodal, da je zaradi zapletenih gibanj na trgih in menjavah skoraj nemogoče slediti vsaki posamezni transakciji. Po njegovem mnenju bi obdavčitev šele ob izplačilu sredstev na bančni račun prinesla večjo preglednost in tudi večjo skladnost z zakonodajo.

Vladna odločitev in posledice

Vlada je kljub opozorilom vztrajala pri svojem predlogu. Novi zakon določa 25 % obdavčitev dobička, ki temelji na natančnem beleženju vseh pridobitev in odsvojitev, letnem poročanju ter dokazovanju nabavnih vrednosti.

NSi opozarja, da gre za administrativno obremenitev, ki lahko odvrača vlagatelje in otežuje poslovanje. Poslanec Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da v Sloveniji v kriptosredstva varčuje približno vsak šesti državljan. Po njegovem mnenju bi lahko preveč zahteven sistem dolgoročno škodoval domačemu gospodarstvu in zavrl razvoj inovativnega finančnega sektorja.

Ključne spremembe za obdavčitev kriptovalut

1. Davek na kriptovalute v višini 25 %

Po novem zakonu bo vsak dobiček, dosežen z odsvojitvijo kriptovalut (npr. prodajo ali menjavo), obdavčen s 25 % davkom.

2. Obveznost prijave dobička

Fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji bodo morale same prijaviti dobiček iz kriptovalut Finančni upravi Republike Slovenije (FURS).

3. Rok za prijavo kriptopremoženja

Do poletja 2026 bo treba prijaviti vso obstoječo kripto imovino. Če tega ne boste storili, se vam lahko ob prodaji obdavči celoten znesek, ne le dobiček, ustvarjen po 1. januarju 2026.

Odmevi javnosti

Sprejeta ureditev je sprožila precej nezadovoljstva med vlagatelji in širšo kripto skupnostjo. Mnogi opozarjajo, da bi lahko strožja pravila spodbudila posameznike in podjetja k prenosu sredstev v tujino, kjer je davčna obravnava bolj ugodna. Prisotna je tudi bojazen, da bo Slovenija s tem izgubila ugled odprtega in spodbudnega okolja za razvoj digitalnih tehnologij.

Zakon, ki začne veljati 1. januarja 2026, naj bi po mnenju kritikov negativno vplival predvsem na dolgoročne vlagatelje (t. i. HODL vlagatelje), ki bodo pod pritiski administrativnih zahtev in negotovosti glede dokazovanja nabavnih vrednosti prisiljeni v predčasno prodajo svojih sredstev ali celo v selitev naložbenih dejavnosti v tujino.

Poleg tega naj bi nova ureditev močno otežila vsakodnevno uporabo kriptovalut za plačevanje blaga in storitev. Zaradi kompleksnega sledenja transakcijam in obveznosti prijavljanja bi uporaba kripta v vsakdanjih situacijah postala nepraktična, kar bi zavrlo širše sprejemanje tehnologije med prebivalstvom.

Pogled naprej

Uvedba 25% obdavčitve pomeni, da bodo vlagatelji morali spremeniti svoje strategije. Najbolj prizadeti bodo manjši vlagatelji, saj višji davki povečujejo njihove stroške. Odprto ostaja vprašanje, kako konkurenčna bo Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kjer so pristopi pogosto milejši.

Pritisk vlagateljev in spremembe v evropskem prostoru lahko v prihodnje znova sprožijo vprašanje, ali bo država vztrajala pri strožjem davčnem režimu ali pa se bo odločila za spodbudnejši model, ki bi pritegnil tuje naložbe in ohranil domače podjetnike v svetu kripto financ.