Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji razburja Demokrate in vlagatelje

Slovenija se znova znajde v središču razprav o prihodnosti digitalnih financ. Vlada je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve digitalnih sredstev, ki naj bi končno uredil dolgoletno sivo cono na področju obdavčitve.

Zakon je namesto olajšanja sprožil kritike politike in vlagateljev. Opozicijska stranka Demokrati je predlog označila za pretirano birokratsko obremenitev in kaznovalni davčni okvir, ki zavira inovacije ter spodbuja odliv kapitala iz države.

Kaj prinaša novi predlog zakona

Vlada želi z enotno 25-odstotno davčno stopnjo obdavčiti vse dobičke, nastale ob prodaji, menjavi ali unovčitvi digitalnih sredstev. Predlog brez olajšav pomeni enako obdavčitev za vse vlagatelje, ne glede na dolžino imetništva. Uradna razlaga je, da gre za poenostavitev in preprečevanje špekulacij, a kritiki opozarjajo, da je to nevarna posplošitev.

Poleg same davčne stopnje zakon uvaja tudi model neto denarnih tokov. Vlagatelji bi morali beležiti vse transakcije, tudi nakupe, prodaje, menjave kovancev in prenose med lastnimi denarnicami. Na začetku leta 2026 bi morali prijaviti celotno stanje svojih digitalnih sredstev, vključno z naslovi denarnic.

Ta določba je sprožila dodatna vprašanja o zasebnosti, varnosti podatkov in realni izvedljivosti. Povprečni vlagatelj, ki uporablja več aplikacij ali menjalnic, takšne evidence preprosto ne zmore voditi brez dragih računovodskih storitev.

Opozorila stranke Demokrati in vlagateljev

Stranka Demokrati predlog ostro zavrača. Po njihovem mnenju zakon ne prinaša reforme, ampak dodatne ovire, ki bodo vlagatelje prisilile v beg kapitala in celo davčnega rezidentstva v tujini. Poslanec Tine Novak je v razpravi poudaril: »Ko davki postanejo kazen, ekonomija postane beg.«

Stranka Demokrati opozarja, da bi morala Slovenija slediti zgledom držav, ki razumejo dinamiko digitalne ekonomije. Nemčija že omogoča oprostitev davka po enem letu imetništva, Portugalska pa celo popolno oprostitev dolgoročnih naložb. Predlog slovenskega zakona pa po njihovih besedah deluje kaznovalno in ustvarja neenakost v primerjavi z drugimi oblikami naložb.

Primerjava z drugimi državami

Medtem ko Slovenija predlaga strogo ureditev, so evropske prakse precej bolj raznolike. Nemčija spodbuja dolgoročno hranjenje digitalnih sredstev z oprostitvijo davka po enem letu. Portugalska, ki je dolgo veljala za davčno oazo vlagateljev, nudi celotno oprostitev, če sredstva niso predmet redne poslovne dejavnosti.

Vlagatelji opozarjajo, da se bo Slovenija s 25-odstotno stopnjo in zahtevno birokracijo postavila v neugoden položaj, saj bo postala manj konkurenčna od drugih članic EU. Posledice bi lahko bile očitne, saj grozijo beg talentov, zmanjšanje vlaganj in selitev podjetij v tujino.

Kaj bi bila boljša rešitev?

Strokovnjaki in stranka Demokrati predlagajo bolj pragmatičen pristop z nižjo pavšalno davčno stopnjo, ki bi se plačala samo ob pretvorbi digitalnih sredstev v evre ali druge fiat valute. Tak model bi zmanjšal administrativna bremena, zagotovil stabilne prihodke za proračun ter ohranil konkurenčnost slovenskega digitalnega ekosistema.

Pristop, ki omogoča enostavno obdavčitev in hkrati spodbuja dolgoročne naložbe, bi bil bližje potrebam trga. Kot opozarjajo vlagatelji, kripto sredstva niso več zgolj špekulativno orodje za hitre dobičke, temveč vse bolj postajajo hranilnik vrednosti in resna alternativa tradicionalnim naložbam.

Slovenija na davčnem razpotju

Obdavčitev digitalnih sredstev ni le davčna politika, ampak strateška odločitev o prihodnosti slovenske ekonomije. Bo država postala inovativno središče, ki podpira digitalne finance, ali birokratski labirint, ki odvrača vlagatelje?

Zakon, kot ga predlaga vlada, po mnenju stranke Demokrati in številnih vlagateljev pomeni korak nazaj. Odsotnost olajšav za dolgoročne vlagatelje, zapleten sistem evidentiranja in obvezna prijava celotnega portfelja povečujejo občutek nadzora in nezaupanja. To bi lahko omajalo zaupanje v domači trg ter dodatno spodbudilo selitev sredstev v tujino.

Čeprav je jasno, da področje obdavčitve zahteva ureditev, kritiki poudarjajo, da rešitev ne sme postati birokratsko breme. Kripto sektor je eden najhitreje rastočih delov svetovne ekonomije in Slovenija bi lahko imela pomembno vlogo, če bi sprejela sorazmeren, jasen in konkurenčen davčni okvir.

Slovenska davčna politika med preglednostjo in begom kapitala

Razprava o davku na digitalna sredstva je razkrila globok razkol med vlado in stranko Demokrati. Medtem ko vlada vztraja, da predlog prinaša preglednost in poenostavitev, Demokrati trdijo, da gre za davčni jopič, ki bo dušil inovacije in kaznoval poštene vlagatelje.

Končna odločitev bo pokazala, ali se bo Slovenija postavila ob bok državam, ki razumejo potencial digitalne ekonomije, ali pa bo s svojo davčno politiko ustvarila pogoje za beg kapitala.