Ocenjena vrednost kriptosredstev Slovencev presega dve milijardi evrov

Slovensko ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je pred nedavno predstavitvijo predloga zakona o obdavčitvi dobička iz odsvojitve kriptosredstev podalo javno oceno finančnega obsega, ki ga predstavljajo kriptosredstva v Sloveniji. Po njihovih analizah znaša vrednost tovrstnega premoženja med prebivalci približno 2,3 milijarde evrov. Ocena je bila pripravljena kot del predhodne analize vpliva načrtovane zakonodaje, ki predvideva uvedbo novega davka na dobiček iz prodaje kriptovalut.

Pri izračunu finančnega potenciala so se na ministrstvu oprli na razmerje med globalno tržno kapitalizacijo kriptosredstev in deležem slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v svetovnem merilu. Ocenjena globalna kapitalizacija je v letu 2024 dosegla 3.400 milijard dolarjev, medtem ko je delež slovenskega BDP znašal 0,07 odstotka svetovnega. Na tej osnovi je bil ocenjen delež Slovenije v kriptosferi in posledično tudi potencial davčnega izplena.

Davčni prihodki pod vplivom volatilnosti trga

Finančni izračuni ministrstva kažejo, da bi ob predpostavljenem obsegu letnih kapitalskih dobičkov med 10 in 100 milijoni evrov potencialni davčni izplen znašal od 2,5 do 25 milijonov evrov. Ocenjeni razpon je širok predvsem zaradi visoke volatilnosti, ki je značilna za kriptovalute. Gibanje cen vpliva na realizirane dobičke in s tem neposredno na višino davčne osnove.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da gre za okvirne številke, saj uradnih evidenc o številu slovenskih imetnikov kriptosredstev, pogostosti transakcij ali obsegu posameznih portfeljev ni. Podatki temeljijo na metodoloških predpostavkah in razmerjih, izpeljanih iz mednarodnih statističnih primerjav.

Najvišji delež lastnikov kriptovalut v evroobmočju

Dodatne informacije o razširjenosti kriptovalut med slovenskimi rezidenti prinaša lanska raziskava Evropske centralne banke (ECB). Rezultati so pokazali, da ima Slovenija najvišji delež lastnikov kriptovalut v evroobmočju, saj je 15 odstotkov anketiranih prebivalcev navedlo, da posedujejo vsaj eno obliko kriptosredstva. V povprečju se delež lastnikov v preostalih državah evroobmočja giblje okoli devetih odstotkov.

Raziskava še dodatno poudarja demografske značilnosti vlagateljev. Največ lastnikov kriptovalut prihaja iz starostne skupine med 25 in 39 let, sledijo jim osebe, stare od 18 do 24 let. Takšna porazdelitev kaže na močno prisotnost mlajših generacij v digitalnih finančnih tokovih.

Primerjava s tradicionalnimi oblikami premoženja

Čeprav kriptosredstva v Sloveniji predstavljajo vse bolj pomemben del finančne slike gospodinjstev, pa še vedno močno prevladujejo tradicionalne oblike naložb. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela gospodinjstva konec prvega četrtletja 2025 skupno kar 87 milijard evrov finančnega premoženja. Največji delež predstavljajo bančne vloge in investicije v delnice ter podjetja, medtem ko naložbe v kriptovalute ostajajo zunaj uradnih evidenc centralne banke.

To pomeni, da je ocena o 2,3 milijarde evrov v kriptosredstvih le delček celotne finančne slike prebivalstva, a vseeno zadosten pokazatelj naraščajočega vpliva digitalnih sredstev na osebne finance.

Regulacija, ki sledi praksi

Načrtovani zakon o obdavčitvi dobičkov iz kriptovalut predstavlja enega izmed prvih sistematičnih poskusov države, da oblikuje davčni okvir za ta segment premoženja. Ob tem je pomembno poudariti, da Slovenija že dolgo velja za eno izmed bolj progresivnih držav na področju tehnologije veriženja blokov, zato uvedba davčnih mehanizmov pomeni logično nadaljevanje v smeri celovite regulacije.

Kot izpostavlja tudi minister Klemen Boštjančič, je cilj zakonodaje uravnotežen pristop, ki zagotavlja ustrezen prispevek k proračunu, hkrati pa ne ovira tehnološkega razvoja in ne prinaša pretiranih obremenitev za posameznike in podjetja.

Davčna prihodnost kriptosredstev

Kriptosredstva v Sloveniji predstavljajo pomemben, čeprav še neuradno zabeležen segment finančnega premoženja prebivalcev. Ocena, ki jo je pripravilo Ministrstvo za finance, razkriva, da gre za več kot 2 milijardi evrov vredne naložbe, ki se v prihodnosti lahko še povečajo. Z napovedano obdavčitvijo se odpira novo poglavje v razmerju med državo in imetniki digitalnih sredstev. Uspešnost tega pristopa bo odvisna predvsem od usklajenosti zakonodajnih rešitev, jasnosti pravil ter pripravljenosti uporabnikov, da sprejmejo digitalno prihodnost tudi v davčnem kontekstu.