Poslanci podprli zakon za obdavčitev kriptovalut v Sloveniji

Slovenska politika se je znova dotaknila občutljivega vprašanja digitalnih financ. Predlog zakona, ki predvideva obdavčitev kriptovalut z enotno davčno stopnjo 25 odstotkov, je na glasovanju v Državnem zboru prejel zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Gre za enega prvih resnih poskusov, da bi Slovenija uredila področje kriptosredstev, ki je dolgo ostajalo v pravni sivi coni. Odločitev pa odpira burne politične, ekonomske in družbene razprave.

Kaj prinaša novi predlog zakona

Predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev je pripravljeno delo Ministrstva za finance. Če bo sprejet, se bo obdavčitev začela uporabljati v letu 2026. Davčna stopnja je določena pri 25 odstotkih, kar ustreza obdavčitvi kratkoročnih kapitalskih dobičkov.

Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Katje Božič gre za poskus poenotenja obravnave različnih vrst naložb. Cilj zakona je zmanjšati razlike med davčno obremenitvijo tradicionalnih finančnih produktov in sodobnih digitalnih sredstev.

Kot davčna osnova bo upoštevan skupni dobiček iz odsvojitve kriptosredstev v posameznem davčnem letu. Davčni zavezanci bodo morali sami voditi evidence o nakupu in prodaji ter pripraviti letni obračun, ki ga bodo oddali do 31. maja. Obdavčene ne bodo posamezne transakcije, ampak letni rezultat, ki predstavlja razliko med prodajno in nakupno vrednostjo.

Posebnost predloga je, da menjava enega kriptosredstva za drugo ne bo štela kot obdavčljiva odsvojitev, prav tako ne prenos med lastnimi denarnicami. To pomeni, da se bo davek obračunal predvsem ob izplačilu v fiat valuto ali ob dejanski prodaji.

Razdeljena politična mnenja

Medtem ko v koaliciji zakon večinoma podpirajo, ga opozicija ocenjuje kot nepotreben pritisk na gospodarstvo in posameznike. V SDS so prepričani, da bo uvedba 25-odstotnega davka pomenila udarec za domače inovatorje ter spodbudila selitev podjetij in kapitala v tujino. Poslanec Franc Breznik je predlog označil za pretirano obremenitev državljanov, ki se ukvarjajo s sodobnimi oblikami naložb.

Podobno kritiko je predstavil tudi poslanec NSi Jožef Horvat, ki opozarja na nevarnost zaviranja tehnološkega razvoja. Po njegovih besedah zakon ne bo prizadel le posameznikov, temveč tudi start-upe, ki v poslovnem modelu uporabljajo digitalna sredstva.

V manjših poslanskih skupinah so poudarili, da je predlog samouničujoč, saj bi lahko pospešil beg talentov in kapitala iz države. Tine Novak je ob tem dodal, da sicer priznava potrebo po regulaciji, vendar meni, da je vlada ubrala napačno pot.

Pogledi iz koalicije

Na drugi strani v Levici ocenjujejo, da je čas za ureditev področja. Poslanec Milan Jakopovič je poudaril, da Slovenija spada med redke evropske države, ki še vedno nimajo jasne obdavčitve kriptosredstev. Po njegovem mnenju trenutna odsotnost ureditve spodbuja špekulacije in omogoča, da posamezniki z visokimi dobički ne prispevajo pravičnega deleža družbi.

Tudi v SD in Svobodi so zakon podprli, vendar so opozorili na pomanjkljivosti. V SD so kritični do zahtevnega davčnega sistema, ki že zdaj velja za enega najbolj zapletenih v regiji. Posebej jih skrbi določilo, da bi morali državljani prijaviti vsa svoja sredstva na dan uveljavitve zakona, kar bi lahko sprožilo vprašanja glede zasebnosti in zaupanja.

Poslanka Svobode Andreja Kert je dodala, da bo treba v nadaljnji obravnavi preveriti, ali je fiksna davčna stopnja primerna in konkurenčna v primerjavi s sosednjimi državami. Po njenem mnenju mora Slovenija paziti, da se s preostro obdavčitvijo ne postavi v slabši položaj na regionalnem trgu.

Potencialne posledice za Slovenijo

Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, se Slovenija premika proti strožji fiskalni politiki na področju digitalnih sredstev. To lahko pomeni večje proračunske prilive, a hkrati tudi tveganje, da bodo vlagatelji in podjetja izbrali ugodnejše davčne jurisdikcije.

Vprašanje je, ali bo zakon resnično prinesel večjo pravičnost v davčni sistem ali pa bo ustvaril dodatno plast kompleksnosti. Trenutno je slovenska davčna zakonodaja pogosto predmet kritik zaradi svoje zapletenosti, zato bi nova obremenitev lahko povečala administrativne ovire.

Med vlagatelji prevladuje negotovost. Nekateri menijo, da bi ureditev prinesla jasnejša pravila igre, drugi pa opozarjajo, da bi se zanimanje za slovenski trg zmanjšalo. Vsekakor pa je jasno, da je tema postala ena ključnih v razpravah o prihodnosti digitalnih financ v državi.

Primerjava s tujino

Eden ključnih argumentov nasprotnikov zakona je, da Slovenija tvega izgubo konkurenčnosti v primerjavi s sosednjimi državami. V Avstriji je obdavčitev dobičkov iz kriptovalut nižja, na Hrvaškem pa sistem temelji na obdavčitvi po stopnji 10 odstotkov. Če bi Slovenija uvedla 25-odstotno stopnjo, bi se lahko vlagatelji in podjetja odločili za selitev v okolja z bolj ugodno davčno politiko.

Na drugi strani pa zagovorniki opozarjajo, da številne države EU krepijo regulacijo in da je harmonizacija davčnih praks dolgoročno neizogibna. Slovenija bi s tem zakonom lahko naredila prvi korak k vključevanju v širše evropske trende.

Obdavčitev kriptovalut deli politiko in gospodarstvo

Obdavčitev kriptovalut se vse bolj kaže kot ena ključnih in hkrati najbolj občutljivih tem slovenske politike in gospodarstva. Usoda zakona bo odvisna od pripravljenosti vlade, da prisluhne kritikam ter poišče ravnotežje med pravično obdavčitvijo in ohranjanjem konkurenčnega poslovnega okolja.

Jasno je, da Slovenija nujno potrebuje urejeno zakonodajo na področju digitalnih sredstev, vprašanje pa ostaja, ali bo predlagana rešitev resnično prinesla stabilnost in dolgoročno privlačnost države kot tehnološkega središča.