Preprečevanje pranja denarja (AML) v svetu kriptovalut

Kaj je preprečevanje pranja denarja? 

Preprečevanje pranja denarja (ang. Anti-Money Laundering – AML) zajema zakonodajne, regulativne in operativne ukrepe, katerih cilj je preprečiti, da bi storilci kaznivih dejanj legalizirali premoženje, pridobljeno z nezakonitimi sredstvi. Ključno poslanstvo teh ukrepov je zaščita finančnega sistema pred zlorabami in ohranjanje zaupanja v trg.

V kontekstu kriptovalut, AML pomeni preprečevanje uporabe digitalnih sredstev za kazniva dejanja, kot so financiranje terorizma, utaja davkov in zlasti pranje denarja. Klasični postopek pranja denarja poteka v treh fazah:

• Placement – nezakonita sredstva vstopijo v sistem,
• Layering – sledi zapletene transakcije z namenom prikrivanja njihovega izvora,
• Integration – denar se reintegrira v zakonite tokove kot »čista sredstva«.

Zakaj so kriptovalute privlačne za pranje denarja?

Kriptovalute imajo lastnosti, ki jih kriminalci pogosto izkoriščajo za prikrivanje sledi:

• Anonimnost: Čeprav so transakcije v blockchainu javne, so identitete imetnikov denarnic pogosto skrite.
• Hitri čezmejni prenosi: Digitalna sredstva omogočajo skoraj trenutne prenose po vsem svetu brez posrednikov.
• Nepovratnost transakcij: Enkrat potrjene transakcije ni mogoče preklicati, kar zmanjšuje možnost sledenja in zasega.
• Likvidnost in zamenljivost: Kriptovalute je mogoče hitro zamenjati za fiat valuto ali druge digitalne tokene.
• Zasebnostno usmerjeni kovanci (npr. Monero): Ti dodatno otežujejo sledenje, z možnostmi, kot so storitve mešanja (ang. mixing) in decentralizirane menjalnice.

Ključna AML orodja v kripto industriji

Najpomembnejši pristop k obvladovanju tveganj so postopki KYC (Spoznaj svojo stranko), kjer morajo uporabniki ob odprtju računa na borzi posredovati osebne podatke, kot so identifikacijski dokumenti, dokazilo o naslovu in v določenih primerih tudi vir sredstev.

Dodatno borze izvajajo spremljanje transakcij, pri čemer se zaznavajo nenavadna vedenja, npr. visoki zneski, hitri premiki med več denarnicami ali uporaba »mešalcev«. Če obstaja sum zlorabe, mora podjetje vložiti poročilo o sumljivi aktivnosti (SAR) pri ustreznih organih.

Potovalno pravilo – digitalni »potni list« transakcij

Eden od osrednjih globalnih predpisov je t. i. potovalno pravilo (ang. Travel Rule), ki ga je leta 2019 uvedla FATF (Skupina za finančne ukrepe). Predpis zahteva, da ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi (VASPs) izmenjajo identifikacijske podatke pošiljatelja in prejemnika, kadar transakcije presegajo določeno vrednost (npr. 3.000 USD).

Podobno kot letalski potni listi omogoča to pravilo sledenje, kdo stoji za posamezno transakcijo – in preprečuje, da bi anonimni prenosi služili kot kanal za nezakonite dejavnosti. Čeprav to zmanjšuje zasebnost, predstavlja enega ključnih mehanizmov za povezovanje digitalnega sveta s fizično identiteto.

Regulativni okvir po svetu

Združene države Amerike

Regulativni organi: FinCEN, CFTC, SEC

Ključni predpisi: Zakon o bančni tajnosti (BSA) zahteva, da se kripto borze registrirajo kot ponudniki denarnih storitev (MSB) in izpolnjujejo zahteve glede AML.

Zahteve:

• KYC: Kripto borze morajo izvajati natančne postopke preverjanja identitete svojih strank.
• Potovalno pravilo: Za transakcije nad 3.000 USD morajo sodelujoče stranke izmenjati podatke o svojih strankah.

Evropska unija (EU)

Regulativni organi: AMLA, EBA, ESMA

Ključni predpisi: Peta direktiva EU o preprečevanju pranja denarja (5AMLD) zahteva, da kripto podjetja izpolnjujejo KYC in AML zahteve.

Zahteve:

• KYC: Kripto platforme morajo preveriti identiteto uporabnikov.
• Potovalno pravilo: Direktiva 5AMLD zahteva uporabo potovalnega pravila za določene prenose sredstev.

Združeno kraljestvo

Regulativni organi: FCA, HMT

Zahteve:

• KYC: Preverjanje identitete strank.
• Potovalno pravilo: FCA zahteva izvajanje potovalnega pravila za transakcije nad 1.000 britanskih funtov.

Kanada

Regulativni organi: FINTRAC, CSA

Zahteve:

• KYC: Preverjanje identitete strank.
• Potovalno pravilo: Kanada zahteva izmenjavo podatkov pri transakcijah nad 1.000 CAD.

Avstralija

Regulativni organi: AUSTRAC

Zahteve:

• KYC: Obvezno preverjanje identitete strank.
• Potovalno pravilo: Za transakcije nad 1.000 AUD.

Japonska

Regulativni organi: FSA

Zahteve:

• KYC: Preverjanje identitete uporabnikov.
• Potovalno pravilo: Velja za transakcije z virtualnimi sredstvi.

Singapur

Regulativni organi: MAS

Zahteve:

• KYC: Strogo preverjanje identitete uporabnikov.
• Potovalno pravilo: Uporablja se za transakcije nad 1.500 SGD.

Kako AML vpliva na uporabnike kriptovalut?

Za uporabnike kriptovalut to pomeni večjo potrebo po identifikaciji in skladnosti. Uporabniki morajo:

• Predložiti osebne dokumente in dokazila o naslovu (KYC),
• Sprejeti možnost nadzora nad transakcijami,
• Biti pripravljeni na dodatna preverjanja, če njihova aktivnost sproži notranje alarme platforme.

Čeprav ti ukrepi včasih zmanjšajo uporabniško izkušnjo, bistveno prispevajo k varnosti digitalnega prostora. Strožja pravila lahko nekaterim spodbudijo selitev v decentralizirane finance (DeFi), kjer tovrstnih zahtev (še) ni, vendar tudi ta segment postaja vse bolj pod drobnogledom regulatorjev.

AML ukrepi v kripto industriji niso več opcija – postajajo globalni standard. Kriptovalute so v zadnjem desetletju dokazale svojo vrednost, a tudi ranljivost. Da bi zgradili zaupanja vreden ekosistem, kjer se tehnologija uporablja odgovorno, so strogi postopki AML ključnega pomena.

Razumevanje teh pravil je nujno ne le za ponudnike, ampak tudi za uporabnike. V dobi digitalnega premoženja skladnost ne pomeni le izpolnjevanja zakonov, temveč tudi zaščito pred izgubo, prevarami in pravnimi posledicami.