Propad Magnetixa je močno zmanjšal prihranke slovenskih vlagateljev

Trg kriptovalut je znan po svoji nepredvidljivi naravi, vendar primer kovanca Magnetix (MAG) predstavlja enega izmed bolj poučnih in hkrati neprijetnih opominov za slovenske vlagatelje. Projekt, ki je bil marca 2025 predstavljen kot ambiciozen poskus povezovanja financ in filozofije, se je v nekaj mesecih preobrazil v popoln neuspeh.

Če je bil 3. aprila 2025 en MAG vreden 0,027 dolarja, danes njegova cena znaša le 0,00023 dolarja. To pomeni, da je izgubil kar 99,15 % vrednosti. Za vlagatelje je še huje, saj je trenutna cena padla celo pod začetno kotacijo med 0,0059 in 0,0094 dolarja.

Tako bi bila naložba v višini 10.000 dolarjev, opravljena aprila letos, danes vredna komaj približno 85 dolarjev.

Od filozofskih obljub do popolnega zloma

Magnetix je bil lansiran kot »nevro-religijski meme žeton«, zgrajen na blockchainu Solana. Njegovi ustvarjalci so ga predstavljali kot nekaj več kot le digitalno sredstvo. Združeval naj bi koncepte decentraliziranih financ, memetike in filozofije »zakona privlačnosti«. Bistvo ideje je bilo prepričanje, da misli oblikujejo resničnost, kar so želeli prenesti v decentraliziran ekosistem Web3.

Projekt je bil predstavljen 1. marca 2025 z omejenimi zasebnimi naložbami, pri čemer je bila poudarjena rast, ki jo vodi skupnost. Namesto da bi Magnetix gradil na tradicionalnih finančnih mehanizmih, je promoviral kombinacijo ideologije, kulture in decentraliziranega upravljanja. Predstavljali so ga kot digitalno sredstvo in hkrati gibanje, kar je sprva močno pritegnilo pozornost.

Toda vizija se je hitro izkazala kot brez vsebinske podlage. Projekt ni imel nobene resnične uporabne vrednosti. Ko so prvi vlagatelji začeli dvomiti, je cena strmoglavila. V nekaj mesecih se je kovanec popolnoma sesul, spletna stran je ugasnila, komunikacija na družbenih omrežjih se je ustavila, eden od soustanoviteljev pa je brez pojasnila preprosto izginil.

Slovenski vlagatelji kot največje žrtve

Najbolj boleče posledice je občutila slovenska skupnost vlagateljev. Magnetix je bil pri nas agresivno promoviran kot priložnost za finančno svobodo in celo osebno transformacijo. Posamezniki so vanj vlagali življenjske prihranke, v nekaterih primerih celo sredstva, namenjena družini in osnovni varnosti.

Na družbenih omrežjih se pojavljajo številne zgodbe razočaranja. Ena vlagateljica je priznala, da sta s partnerjem kmalu po rojstvu otroka vložila vse prihranke v Magnetix, danes pa je ta naložba brez vrednosti. Drug uporabnik je zapisal, da je po priporočilu promotorja in svetovalca Bohinca kupil Magnetix pri 0,35 evra in namesto pričakovanega 100-kratnega dobička doživel 100-kratno izgubo.

Vloga Andreja Bohinca in izguba zaupanja

Ime Andreja Bohinca se v zgodbi o Magnetixu pojavlja najpogosteje. Kot nekdanji naložbeni svetovalec in vplivnež je projekt javno promoviral kot kombinacijo osebne rasti, finančne neodvisnosti in duhovne transformacije. V svojih nastopih je govoril o magnetizmu, energijskih vibracijah in zakonu privlačnosti.

Ko pa je projekt začel propadati, Bohinca ni bilo nikjer. Na sestanku skupnosti 17. junija 2025, ki je bil sklican z namenom pojasnitve stanja denarnic in financ, se ni pojavil. Njegova odsotnost je sprožila dodatno nezaupanje. Drugi soustanovitelj, Blaž, je sicer predstavil dokaze o stanju denarnic in zatrdil, da sam ni prodajal žetonov v osebno korist, a škoda je bila že narejena. Vlagatelji so nato soglasno odločili, da Bohinc ne bo imel več nobene vloge pri morebitni obnovi projekta.

Magnetix v senci Onecoina

Propad Magnetixa je takoj priklical spomine na Onecoin, globalno finančno prevaro, ki je uničila prihranke več kot 10.000 Slovencev. Tudi pri Onecoinu je imel Bohinc vlogo promotorja, kar še dodatno poglablja jezo vlagateljev.

Onecoin je obljubljal, da bo prehitel Bitcoin, a se je izkazal za piramidno shemo. Njegova ustanoviteljica Ruja Ignatova je leta 2017 izginila in je še danes na seznamu najbolj iskanih oseb FBI. Primerjava med Onecoinom in Magnetixom je za vlagatelje še posebej boleča, saj kaže, da se zgodovina nevarno ponavlja.

Pravne posledice in izgubljena prihodnost

Trenutno je največje vprašanje, ali bodo vlagatelji sploh kdaj dobili svoja sredstva nazaj. Nekateri razmišljajo o kazenskih ovadbah proti Andreju Bohincu, drugi celo o mednarodnih prijavah pri Interpolu. Kruta realnost kaže, da bodo izgube, podobne kot v primeru Onecoina, najverjetneje trajne.

Magnetix je danes kovanec brez prihodnosti. Cena 0,00023 dolarja pomeni popolno izbrisanje vrednosti, projekt je izgubil kredibilnost, spletna prisotnost je mrtva, skupnost pa razdeljena. Tudi če bi se pojavil načrt za obnovo, bi bil brez dejanske vsebinske podlage in bi ostal le opomnik na pretekle napake.

Lekcija, ki je ne smemo prezreti

Zgodba o Magnetixu je grenka, a dragocena lekcija za celotno kripto skupnost. Pokazala je, da projekti brez resnične uporabne vrednosti, pa naj bodo preoblečeni v filozofijo, memetiko ali duhovne koncepte, dolgoročno ne preživijo.

Vlagatelji bi morali upoštevati osnovna pravila. Nikoli ne vlagajte vsega v en sam projekt. Ne nasedajte obljubam o zagotovljenem hitrem zaslužku. Vedno preverite dejansko vrednost in transparentnost projekta. Magnetix je postal simbol propada, hkrati pa opomnik, da je kritično razmišljanje v svetu kripto naložb nujno za preživetje.

Za slovenske vlagatelje je to še en dokaz, da se zgodovina ponavlja. Onecoin, Magnetix in podobni projekti so le različne maske iste iluzije. Medtem ko industrija ponuja resnične priložnosti, kot so Bitcoin, Ethereum in projekti z legitimnimi temelji, se bodo vedno znova pojavljali tudi kovanci, ki obljubljajo vse in prinesejo nič.