Trump z zahtevami po znižanju obrestnih mer postavlja Fed v kot

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi najnovejšimi izjavami znova usmeril pozornost na Federal Reserve (Fed) in njenega predsednika Jeromea Powella. Tokratni povod: poziv k znižanju obrestne mere za kar 300 bazičnih točk, kar bi osnovno obrestno mero pripeljalo bliže 1 %, raven, ki jo običajno spremljajo resni gospodarski pretresi.

Čeprav večina ekonomistov meni, da takšna raven ni ustrezna za trenutno makroekonomsko stanje, so Trumpove izjave ponovno razburkale razpravo o tem, ali je denarna politika preveč omejujoča – ali morda celo preveč ohlapna.

Makroekonomska slika: mešani signali iz gospodarstva

Trenutna ciljana obrestna mera Fed znaša 4,25–4,50 %, kar je višje od večine modelskih izračunov dolgoročne nevtralne obrestne mere (t. i. “R-star”), ki se gibljejo med 2,80 % in 3,35 %. Po nekaterih ocenah to pomeni, da je trenutna politika že zdaj restriktivna.

Po eni strani podatki kažejo na umirjanje nekaterih gospodarskih kazalcev, kot je trg dela, medtem ko drugi elementi, vključno z visoko rastjo delnic in kripto sredstev, kažejo, da finančni pogoji ostajajo ugodni. Jedrna inflacija pa še vedno presega 2 % cilj Fed-a, kar pomeni, da bi prezgodnje znižanje obresti lahko sprožilo dodatne cenovne pritiske – zlasti v luči novih carinskih ukrepov.

Taktika in politična strategija: ali je Fed pod pritiskom?

Powell vztraja, da je trenutna denarna politika “zmerno restriktivna”, vendar pa dosedanje odločitve ne odražajo pripravljenosti na konkretne ukrepe. Trg medtem že vgrajuje pričakovanja o več kot 100 bazičnih točkah znižanja obrestne mere v prihodnjih 18 mesecih.

Trumpove zahteve lahko razumemo kot obliko pogajalske taktike: postaviš visok cilj, nato pa pristaneš na kompromis in to predstaviš kot zmago. A težava je, da denarna politika ne deluje po zakonitostih politične retorike – temelji naj bi na neodvisnosti, podatkih in dolgoročnih ciljih stabilnosti.

Fed na preizkušnji: kam naprej?

Fed se nahaja v težkem položaju. Po eni strani želi ohraniti kredibilnost in politično neodvisnost, po drugi strani pa priznava, da so finančni pogoji morda že preveč ohlapni, zlasti ob nadaljevanju rasti cen premoženja. Morebitna popustljivost do političnega pritiska bi lahko omajala zaupanje vlagateljev in analitikov, da so monetarne odločitve sprejete na podlagi podatkov – in ne političnih preferenc.

Vzporedno s tem se odvija tudi širša razprava o vplivu protekcionistične politike in novih carin na inflacijska gibanja, kar predstavlja dodatno plast kompleksnosti pri odločanju Fed-a.

Iskanje ravnovesja med ekonomijo in politiko

Trumpova zahteva po znižanju obrestnih mer za 300 bazičnih točk je skrajna in v nasprotju z večino ekonomskih ocen. A kljub temu razkriva pomembno napetost: razkorak med političnimi interesi in neodvisnim odločanjem centralne banke.

Za Fed je ključno, da ohrani kredibilnost in jasno komunikacijo o prihodnjih potezah – naj si bo to nadaljnje čakanje, prilagoditev obresti, ali zadrževanje trenutne ravni. Vse to ob hkratnem spremljanju inflacije, rasti in finančnih razmer, ki jih dodatno zapletajo visoke cene premoženja, vključno z delnicami in kripto trgom.

Odločilno bo, ali bo Fed zmožen krmariti med političnimi pritiski in ekonomskimi realnostmi – brez da bi ogrozil svojo neodvisnost.