Trumpova Fed politika slabi dolar, a krepi Bitcoin

Ameriška centralna banka je že desetletja uokvirjena v svoj znani dvojni mandat: zagotavljanje cenovne stabilnosti in doseganje polne zaposlenosti. Toda nova razprava, ki jo je sprožil predsednik Donald Trump in njegov kandidat za guvernerja Federal Reserve, Stephen Miran, bi lahko ta okvir korenito spremenila. Trumpova politika do Federal Reserve zdaj vključuje sklicevanje na spregledani »tretji mandat«, to je zavezo k vzdrževanju zmernih dolgoročnih obrestnih mer.

Čeprav je ta določba zapisana že v zakonodaji iz leta 1913, je bila desetletja zanemarjena in obravnavana kot posledica doseganja drugih dveh ciljev. Vendar pa Trumpova administracija meni, da je to pravna podlaga za agresivnejše ukrepe, kot so yield curve control (nadzor nad krivuljo donosnosti), obsežnejše odkupe obveznic in celo okrepljeno tiskanje denarja.

Takšna politika bi lahko imela daljnosežne posledice, od oslabitve ameriškega dolarja in nižjih stroškov zadolževanja vlade do povečanja zanimanja za Bitcoin kot alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu.

Trump in oživitev tretjega mandata

Trump je že dolgo med največjimi kritiki Federal Reserve, zlasti njenega predsednika Jeromea Powella, ki ga je večkrat označil za prepočasnega pri zniževanju obrestnih mer. S sklicevanjem na tretji mandat si njegova administracija odpira prostor za radikalnejše ukrepe.

Bloomberg je poročal, da se ta pravna osnova lahko uporabi kot opravičilo za aktivno zatiranje dolgoročnih obrestnih mer, in to v času, ko ameriški državni dolg presega 37,5 bilijona dolarjev. Z nižjimi obrestnimi merami bi se znižali stroški zadolževanja, hkrati pa bi se spodbudil trg nepremičnin s cenejšimi hipotekarnimi posojili.

Možna orodja Trumpove Fed politike

– Povečana izdaja kratkoročnih zakladnih menic

– Odkupi državnih obveznic

– Razširitev kvantitativnega sproščanja (QE)

– Neposreden nadzor nad krivuljo donosnosti

V praksi to pomeni aktivno manipulacijo cen dolga, da bi se zagotovile »zmerne« dolgoročne obrestne mere, kar se zdi privlačno za politiko, a hkrati predstavlja tveganje za stabilnost dolarja.

Znižanje vrednosti dolarja kot stranski učinek

Ekonomisti opozarjajo, da takšen poseg v trge ni brez posledic. Znižanje dolgoročnih obrestnih mer, čeprav ugodno za vlado in posojilojemalce, pomeni, da vlagatelji prejemajo nižje donose. V kombinaciji z masivnim povečevanjem količine denarja to vodi v oslabitev zaupanja v ameriški dolar.

Christian Pusateri, ustanovitelj Mind Network, je to označil kot obliko »finančne represije«. Po njegovem mnenju gre za poskus nadzora nad ceno denarja v trenutku, ko se razmerje med dolgom, BDP-jem in kapitalom nevarno premika.

Arthur Hayes, soustanovitelj BitMEX-a, pa je bil še bolj neposreden: takšna politika bi lahko Bitcoin dvignila celo do 1 milijona dolarjev. Čeprav so tovrstne napovedi pogosto provokativne, pa jasno kažejo, kako močno bi lahko nova usmeritev Federal Reserve vplivala na kripto trg.

Vpliv na Bitcoin in širši kripto trg

Zgodovina kaže, da Bitcoin pogosto pridobiva na vrednosti, ko vlagatelji izgubijo zaupanje v fiat valute. Če bo Trumpova administracija dejansko uveljavila yield curve control in agresivno tiskanje denarja, bi to lahko sprožilo beg kapitala v digitalna sredstva.

Bitcoin kot digitalno zlato in zaščita pred dolarjem

Bitcoin je bil prvotno zasnovan kot alternativa centraliziranemu denarnemu sistemu. Vsaka politika, ki zmanjšuje realno vrednost dolarja, povečuje njegov privlak kot “digitalno zlato”. Kapitalski tokovi bi se lahko okrepili ne samo v Bitcoin, temveč tudi v druge kriptovalute, saj bi vlagatelji iskali zaščito pred razvrednotenjem tradicionalnih valut.

Hkrati se lahko institucionalno povpraševanje še poveča. Z več ETF-ji, ki omogočajo dostop do Bitcoina prek reguliranih borz, je ta razred sredstev bolj dostopen kot kdaj koli prej. To pomeni, da lahko makroekonomski premiki, kot je Trumpova reinterpretacija mandata Fed, zelo hitro sprožijo množične premike kapitala.

Fed med Trumpom in trgi

Vprašanje tretjega mandata presega tehnično razpravo o monetarni politiki in postaja politični boj. Trumpova administracija želi Federal Reserve uporabiti kot orodje za gospodarsko rast in hkrati zmanjšati stroške zadolževanja vlade. Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki bi lahko spodkopal kredibilnost Fed kot neodvisne institucije.

Če se bo Federal Reserve uklonila političnim pritiskom in uvedla yield curve control, bo to pomenilo konec dolgoletne prakse, da trgi sami določajo dolgoročne obrestne mere. To pa bi lahko sprožilo val nezaupanja v dolar, ki ga vlagatelji že zdaj dojemajo kot preobremenjenega z dolgom in odvisnega od stalnega tiskanja denarja.

Trumpova Fed politika kot sprožilec novega bikovskega trenda Bitcoina

Trumpova uporaba tretjega mandata Federal Reserve ni le tehnična podrobnost iz zakona iz leta 1913, temveč signal nove dobe ameriške monetarne politike. Če bo administracija dejansko uvedla aktivne ukrepe za zatiranje dolgoročnih obrestnih mer, to pomeni:

– nižje stroške zadolževanja za vlado,

– večje tveganje devalvacije dolarja,

– okrepljeno privlačnost Bitcoina kot varnega zatočišča.

Vlagatelji bodo v prihodnjih mesecih pozorno spremljali, ali bo Federal Reserve sledila političnim pritiskom. V vsakem primeru pa je jasno, da bi lahko Trump Fed politika postala katalizator za najmočnejši bikovski val na kripto trgu do zdaj.